Savsko naselje

SAVSKO NASELJE

Velikost – 25 ha
Gradnja: 1957 – 1962 (načrtovano za 5.000 prebivalcev)
Načrtovalci: Boris Kobe, Dušan Bohinec, Milan Mihelič, Ilija Arnautović, Božidar Gvardjančič (urbanizem) in drugi

S

avsko naselje (imenovano tudi Savska kolonija) velja za prvo povojno stanovanjsko sosesko v Ljubljani in je bilo zgrajeno še preden se je gradnja sosesk v Ljubljani izvajala celovito, v sklopu urbanističnih načrtov, kot so jih poznali predvsem v Skandinaviji, z velikim poudarkom na socioloških in drugih vsebinah, ki so lahko ureditve bolj približale posameznikom. Kljub temu je prvi primer v Ljubljani, kjer so bile načrtovali zunanje proste površine tudi s stališča uporabnega stanovanjskega okolja in ne le po funkcionalnosti posamičnih stanovanjskih blokov. Tako je Savsko naselje danes ena od bolj prijetnih Ljubljanskih sosesk z veliko odprtega prostora in kakovostno urejenimi zelenimi površinami.

P

rvi še stoječi objekti današnjega Savskega naselja so objekti carinarniške kolonije ob Vilharjevi ulici arhitekta Iva Spinčiča, ki so bili zgrajeni leta 1929 po načelih stanovanjske gradnje z Dunaja in danes še stojijo. Savsko naselje je bilo po vojni grajeno postopno. Jedro naselja so bile enonadstropne stanovanjske hiše Borisa Kobeta z zidanimi drvarnicami na dvorišču, ki so spominjale na predvojne delavske kolonije. Najintenzivnejše gradnje so potekale v 50. letih, ko je bila zgrajena večina 4 nadstropnih blokov, ki so umeščeni po vzhodnem robu in središču naselja. Bloke so načrtovali različni arhitekti, Mihelič, Rohrman, Bohinec, Kristl, Omersa in drugi. Šele leta 1958 je bil za naselje pripravljen zazidalni načrt (Gvardjančič, Mihelič), ki je naselju dal zaokroženo podobo in organiziranost po nekaterih načelih stanovanjskih sosesk. V središču naselja pa je bil zgrajen preskrbovalni center za potrebe prebivalcev. V tem času so zgradili dolge 5 nadstropne bloke, ki so jih z mislijo na dobro osončenje vseh stanovanj postavili v smeri SV–JZ. V začetku šestdesetih je soseska dobila tudi svoj rob ob Linhartovi cesti, kjer so zgradili več štirinajstnadstropnih stolpnic (Arnautović, Mihelič), ki tvorijo prostorski poudarek soseske. Ob koncu šestdesetih se je naselje razširilo proti zahodu, kjer so zgradili nov del naselja z bloki, vrtcem in šolo. V zadnjem času se je vzhodni del Savskega naselja dopolnil in zgostil z novimi stanovanjskimi bloki. V devetdesetih letih je bilo Savsko naselje povezano z novo sosesko Župančičeva jama ter preko nje z novim mestnim parkom. Sicer prostostoječi in monotoni stanovanjski bloki so v soseski razmeščeni tako, da so nastali večji zaokroženi zunanji prostori, ki so omogočili ureditev otroških igrišč, zbirališč in počivališč, nekaj rekreacijskih igrišč in intenzivne parkovne ureditve.

S

avsko naselje danes velja za eno kakovostnejših stanovanjskih sosesk v bližini mestnega središča in je ena najbolj zazelenjenih mestnih četrti v Ljubljani. Soseska je dobro povezana z javnim potniškim prometom, saj po njenem obrobju (Linhartovi, Savski in Šmartinski cesti) vozi več mestnih avtobusnih linij. Kakovostno stanovanjsko naselje je bilo prepoznano tudi s strani nevladne organizacije Prostorož, ki je v letu 2013 sprožila projekt revitalizacije Savskega naselja, s katero naj bi spodbudili prenovo na več ravneh; sociološki, kulturni in fizični.


Viri:
Gazvoda, M. MOŽNOSTI REŠEVANJA PROSTORSKIH PROBLEMOV V STAREJŠIH STANOVANJSKIH NASELJIH – PRIMER: SAVSKO IN LITOSTROJSKO NASELJE. Diplomska naloga. UL BF, 2012. Dostopno na: http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_gazvoda_marja.pdf

LJUBLJANSKA SOSESKA SAVSKO NASELJE. Mestna knjižnica Ljubljana. 2015 ogled: 17. 6. 2018). Dostopno na: https://issuu.com/knjiznicaljubljana/docs/ljubljanska
_soseska_savsko_naselje

MODERNISTIČNE SOSESKE V LJUBLJANI. Informativna publikacija. Muzej za arhitekturo in oblikovanje. 2015.

SAVSKO NASELJE V LJUBLJANI SKOZI ČAS. KAMRA, spletni portal. Mestna knjižnica Ljubljana. 2015 (ogled: 17. 6. 2018). Dostopno na: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/savsko-naselje-v-ljubljani-skozi-cas.html

Video

Foto: Gaja Trbižan, Pazi!park, M. Ciglič (hrani: Muzej novejše zgodovine Slovenije)

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Would you like to make regular donations? I would like to make donation(s)
How many times would you like this to recur? (including this payment) *
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
paypalstripe
Loading...