Single Blog Title

This is a single blog caption
13
Jun

Zgodba iz Fužin

Moji prvi spomini na področje, kjer sedaj živim, segajo v šestdeseta in sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Takrat sta bila polje in Zalog »na drugi strani sveta«, čisto na deželi. Potovanje iz centra Ljubljane v polje je bil pravi podvig in je zahtevalo kar nekaj prostega časa. S kolesom je kar šlo. Nedaleč od Fužinskega gradu je bilo na pol zapuščeno zemljišče, kjer so se po zvoženih makadamskih poteh med hribčki napeljane zemlje nadobudni kandidati za voznike učili osnovnih vozniških spretnosti. Na drugi strani Zaloške je bilo letališče, kjer je bilo imenitno opazovati jadralna letala, ki so vzletala s pomočjo vitla.

V začetku osemdesetih prejšnjega stoletja so na območju ob Zaloški cesti proti Fužinskemu gradu začeli graditi naselje Nove Fužine. Po načrtih naj bi v tej novi mestni četrti živelo preko 10.000 prebivalcev. Leta 1982 smo imeli srečo, da smo dobili možnost kupiti stanovanje  v tem naselju. Sicer je bilo naselje Nove Fužine označevano kot socialno naselje, naselje za manj premožne in tudi, kar je še najbolj bolelo, kot naselje »ljudi od dol«.

Ob naši selitvi vsi bloki v bližini še niso bili dograjeni, med njimi so bili ostanki gradbenega materiala, zametki zelenic in zasaditve. Pa nas to sploh ni motilo, saj smo končno živeli v svetlem, prostornem, za tisti čas luksuznem stanovanju. Ob prostih dneh so otroci neurejen prostor med bloki izkoristili za igre, kot so ristanc, med dvema ognjema, skrivanje, krajo zemlje in podobno. Otroci so se vedno veselili peke kostanja na improviziranem kurišču. Starši nismo bili vedno z otroci, saj je bilo okolje varno in otrokom smo zaupali, da bodo pazili nase. Le k Ljubljanici jih nismo pustili, saj bi bilo nenadzorovano igranje ob vodi nevarno. Obrežje Ljubljanice so uredili kmalu po začetku gradnje naselja, kar smo z otroci izkoristili za sprehode po pešpoti do Fužinskega gradu, tam čez Ljubljanico in po Trpinčevi nazaj. Iz urezane leskove veje smo skupaj izrezljali pohodne palice ali pa napravili samostrel iz izvotljene bezgove veje. In vse to brez mobilnih telefonov in interneta.

Dve ali tri leta po naši vselitvi so uredili igrišče med bloki. Postavili so gugalnice in plezalno hiško. Ker je igrišče prekrito z grobim oblim peskom, kakšni padci niso povzročili kakšnih večjih posledic. Otroci so se okoli blokov in igrišča vozili s kolesi in kotalkali. Ob poletnih večerih pa so igrala zasedli malo starejši in dolgo v noč – včasih kar malo preglasno – poslušali glasbo in razglabljali o njihovih zadevah. Kakšne so bile, žal ali pa na srečo ne vem.

Z leti smo se prebivalci Novih Fužin postarali, nekateri so se odselili, nekateri priselili. Med prebivalci je sedaj manj majhnih otrok. Naselje živi bolj umirjeno zunanje življenje. Je pa še vedno lepo urejeno, v primerjavi z marsikaterim novejšim naseljem imamo mnogo več zelenja in prostora med stavbami in lepo urejena otroška igrišča. Žal otroke sedaj zanimajo elektronske igrače, na tekanje, plezanje, izdelavo in uporabo improviziranih igrač pa kar pozabljajo.

— anonimna prebivalka

You are donating to : Greennature Foundation

How much would you like to donate?
$10 $20 $30
Would you like to make regular donations? I would like to make donation(s)
How many times would you like this to recur? (including this payment) *
Name *
Last Name *
Email *
Phone
Address
Additional Note
paypalstripe
Loading...